Kaj je low-code? Preprost vodnik

Low-code je način gradnje programske opreme, pri katerem je večina aplikacije sestavljena z vizualnimi orodji — zasloni z vlečenjem, podatkovnimi modeli in diagrami delovnih tokov —, razvijalci pa napišejo majhne količine kode samo za dele, ki jih ta orodja ne zmorejo. Nahaja se med klasičnim programiranjem in no-code. Izraz je popularizirala raziskovalna hiša Forrester leta 2014, med znane platforme pa spadajo Microsoft Power Apps, OutSystems, Mendix in Retool.

Zakaj je to pomembno pri gradnji z AI

Če razmišljate o gradnji aplikacije, boste naleteli na tri oznake: no-code, low-code in graditelji aplikacij z AI. Pogosto jih dajo v isti koš, vendar so namenjeni različnim ljudem. Low-code platforme so večinoma namenjene IT oddelkom podjetij in pogosto predpostavljajo, da lahko nekdo v ekipi napiše kodo, ko vizualna orodja ponehajo.

To vam pomaga, da se ne odločite za orodje, zasnovano za IT oddelek s 50 zaposlenimi, če ste sami s svojo idejo — ali obratno, da ne izberete preprostega orodja za zapleten poslovni sistem. Prav tako pojasni, zakaj graditelji z AI spreminjajo sliko: ko kodo za vas napiše AI, »low« v low-code manj šteje, saj ročno napisani deli niso več največji izziv.

Vsakdanja primerjava

Pomislite na kuhanje večerje.

• Klasično programiranje je kuhanje od začetka: surovine, popoln nadzor, veliko znanja in časa.
• No-code je komplet za kuhanje: vse je že odmerjeno s receptom na kartici. Hitro in zanesljivo, vendar kuhate tisto, kar je v škatli.
• Low-code je komplet za kuhanje plus založena kuhinja. Večino obroka sledite kompletu, vendar lahko vešč kuhar doda svojo omako, zamenja sestavino ali spremeni korak.

Razlika je kuhinja. Low-code vam daje izhod v pravo kodo, kar je močno — če le nekdo zna kuhati.

Kako delujejo low-code platforme

Večina low-code platform ima nekaj skupnih lastnosti:

Zadnja vrstica je pogosto odločilna za večja podjetja. Low-code platforme so zasnovane tako, da IT ohranja nadzor, medtem ko več ljudi gradi aplikacije.

Praktičen primer: aplikacija za odobritev stroškov

Podjetje s 200 zaposlenimi želi nadomestiti poslane preglednice stroškov z aplikacijo.

Z low-code platformo bi ekipa lahko:

1. Vizualno modelirala podatke. Strošek ima zaposlenega, znesek, kategorijo, fotografijo računa in status.
2. Zaslone oblikovala z vlečenjem komponent. Obrazec za oddajo stroška, seznam za vodje in nadzorno ploščo za finance.
3. Narisala delovni tok. Oddano → vodja odobri → če presega določen znesek, finance odobrijo → izplačano.
4. Povezala obstoječe sisteme. Prijava z računi podjetja pri Microsoftu ali Googlu; poiskala vodjo vsakega zaposlenega v sistemu za kadre.
5. Napisala malo kode, kjer je potrebno. Recimo, da pravilo, kateri stroški potrebujejo odobritev financ, temelji na proračunih oddelkov, ki so v drugem sistemu. Razvijalec napiše kratek skript, ki pridobi proračun in odloči.
6. Objavila prek IT. Platforma poskrbi za gostovanje, pravila dostopa in revizijske dnevnike.

Koraki 1–4 lahko opravi tehnično samozavesten poslovni analitik. Korak 5 zahteva razvijalca. Ta delitev je bistvo low-code pristopa.

Low-code proti no-code proti graditeljem aplikacij z AI

Meje se brišejo: mnoge platforme no-code in low-code imajo zdaj pomočnike z AI, graditelji z AI pa lahko izdelajo enaka interna orodja, za katera je znan low-code. Več si preberite v no-code proti graditeljem aplikacij z AI.

Ključni pojmi

Pogoste napake in zmote

• »Low-code pomeni, da lahko vsak zgradi karkoli.« Vizualni deli so dostopni, vendar zahtevnejše aplikacije še vedno potrebujejo razvijalske veščine, zlasti pri integracijah in posebni logiki.
• »Low-code je samo za prototipe.« Mnoga podjetja izvajajo pomembne interne sisteme na low-code platformah. Kompromis je odvisnost od platforme, ne pomanjkanje resnosti.
• Podcenjevanje vezave (lock-in). Vaši zasloni in delovni tokovi so običajno v obliki platforme. Selitev pomeni ponovno gradnjo.
• Prezrta cena na uporabnika. Nekatere platforme zaračunavajo na osebo, ki uporablja aplikacijo, kar se hitro nabere, ko interno orodje uvedete v celotnem podjetju. Preverite, preden se zavežete.
• Preskakovanje dolgočasnih delov. Dovoljenja, revizijske sledi in testiranje so v low-code enako pomembni kot v običajni kodi.

Kaj vprašati pred izbiro (in kaj zahtevati od graditelja z AI)

• »Kdo bo to gradil in vzdrževal — imamo nekoga, ki zna pisati kodo?«
• »Koliko stane, ko celotno podjetje uporablja aplikacijo?«
• »Ali se lahko povežemo z našim sistemom za prijavo in obstoječimi podatki?«
• »Če zapustimo platformo, kaj lahko odnesemo s seboj?«

Če za interno orodje izberete pot z graditeljem z AI, so uporabni na primer ti pozivi:

• »Zgradi aplikacijo za odobritev stroškov: zaposleni oddajo, vodje odobrijo, vse nad [zneskom] potrebuje še odobritev financ.«
• »Samo vodje lahko vidijo stroške svoje ekipe. To uveljavi na strežniku.«
• »Zabeleži vsako odobritev in zavrnitev z navedbo, kdo jo je naredil in kdaj.«

Za več o tovrstnih aplikacijah glejte kako zgraditi interno orodje in alternative za Retool.

Low-code in Mythex

Mythex je graditelj aplikacij z AI, ne low-code platforma: vizualnega urejevalnika delovnih tokov ni. V klepetu opišete aplikacijo, agent pa napiše kodo — zaslone, tabele baze podatkov in strežniško logiko —, ki si jo ogledate v živem predogledu in objavite. Poseben del, ki bi na low-code platformi potreboval razvijalca, je pri Mythexu samo ena nova zahteva. V paketu Pro dobite popoln urejevalnik kode, izvoz in sinhronizacijo z GitHubom, da lahko aplikacijo prevzame razvijalec. Za velika podjetja, ki potrebujejo vgrajeno upravljanje in globoke podjetniške integracije, je lahko primernejša namenska low-code platforma.

Vprašanja